Izstopa ne izračunaš, medtem ko posel teče. O njem se odločiš, preden vstopiš, hkrati z vsem drugim, potem pa ga izvedeš. Skoraj vsaka težava z izstopom je v resnici težava z načrtovanjem, ki je bila odložena do najslabšega možnega trenutka.
Pravilno oceno smeri ljudje vadijo. Izstop pa je tisti del, ki odloči, koliko je bila pravilna smer vredna.
Imeti prav in vseeno izgubiti
Z indikatorjema RSI in Vortex sem našla nekaj, kar je bilo videti kot popoln vstop, potem pa sem prehitro opravila del, ki je bil prav tako pomemben. Izbrala sem krajše trajanje, kot ga je narekovala moja lastna analiza.
Cena se je gibala natanko tako, kot sem napovedala. Moja pozicija se je med kratkim popravkom (pullback) zaprla, še preden je cena prišla tja.
Pravilna ocena smeri ni vredna nič, če je izstop napačen, jaz pa sem izstopu namenila kakšni dve sekundi razmisleka.
Tako je videti večina napak pri izstopu. Ne slaba ocena trga, ampak dobra ocena, ki je šla v nič. Analiza je dobila dvajset minut, izstop dve sekundi, izplačilo na računu pa je vedno odvisno samo od drugega.
Vsak posel potrebuje tri izstope, ne enega
Večina ljudi načrtuje en izstop, cilj dobička, vse drugo pa improvizira. Popoln načrt ima tri, in vsi trije so zapisani, preden klikneš.
| Izstop | Kaj je | Kaj ga določa |
|---|---|---|
| Cilj | Kje vzameš dobiček | Struktura na grafu. Naslednja raven, prejšnji vrh, izmerjen premik |
| Razveljavitev | Točka, na kateri ideja ne drži več | Spet graf. Ne tvoj račun in ne okrogla številka |
| Časovni izstop | Kdaj izstopiš, ker se ni zgodilo nič | Teza. Če naj bi se premik zgodil ob odprtju trga, zdaj pa je čas kosila, razloga, da si v poslu, ni več |
Tretjega skoraj nihče ne zapiše, in prav tam odteče presenetljivo veliko denarja. Posel, ki ne prinaša ne dobička ne izgube, te še vedno stane: razpon (spread), financiranje in pozornost, ki je ne namenjaš naslednjemu setupu (priložnosti). To, da stop loss (ukaz za omejitev izgube) še ni bil sprožen, ni razlog, da ostaneš v nečem, kar je nehalo delovati po pričakovanjih.
Koliko te v resnici stane prezgodnje zapiranje dobičkonosnih poslov
Prezgodnje pobiranje dobička se zdi smiselno. Zaprt dobiček je resničen, cilj pa je samo upanje. A ta občutek s tvojimi številkami naredi nekaj povsem določenega in vredno je videti to zapisano.
Delež uspešnih poslov, ki ga potrebuješ za ničelno točko (break-even), določa razmerje, ki ga dejansko dosežeš, ne načrtovano razmerje. Če torej načrtuješ posel z razmerjem 2 : 1 in redno vzameš polovico, tveganje ni nič manjše. Višja je le letvica, ki jo moraš preskočiti.
| Načrtuješ | Dejansko vzameš | Delež uspešnih poslov, ki ga zdaj potrebuješ za ničelno točko |
|---|---|---|
| 2 × tvoje tveganje | 2 × tveganje | 33 % |
| 2 × tvoje tveganje | 1,5 × tveganje | 40 % |
| 2 × tvoje tveganje | 1 × tveganje | 50 % |
| 2 × tvoje tveganje | 0,5 × tveganje | 67 % |
Preberi spodnjo vrstico. Trgovec, ki načrtuje 2R in redno vzame četrtino tega, mora imeti prav dvakrat od treh, in to s strategijo, ki je bila zasnovana tako, da deluje, ko ima prav enkrat od treh. Na strategiji se ni spremenilo nič. Spremenili so se samo izstopi.
Matematika za tem enim deljenjem je razložena v lekciji upravljanje tveganja pri trgovanju.
Zakaj vedno znova izstopiš prezgodaj
To so izmerili. Terrance Odean je preučil 10.000 borznoposredniških računov in ugotovil, da so vlagatelji dobičkonosne naložbe prodajali s stopnjo 14,8 %, izgubne pa s stopnjo 9,8 %, zato je bila verjetnost, da prodajo dobičkonosno naložbo, približno 1,5-krat večja kot pri izgubni. V naslednjem letu so dobičkonosne naložbe, ki so jih prodali, prehitele izgubne, ki so jih obdržali, za 3,4 odstotne točke.
Nagon torej ni samo čustven. Je obrnjen na glavo, drag in skoraj univerzalen. To, da to veš, ga ne izklopi, ti pa pove, proti čemu moraš graditi.
Običajno ga poganjajo tri stvari:
- Zadnji posel. Po izgubi se naslednji dobičkonosni posel zapre prezgodaj, da bi bil dan v plusu. Velikost dobička določa tvoj prejšnji posel, ne ta.
- Opazovanje. Bolj ko pozicijo opazuješ, prej jo zapreš. Vsak tik proti tebi je majhen argument in na koncu se strinjaš.
- Pozicija je prevelika. Če ti je držanje med običajnim šumom neprijetno, se bo razlog za izstop že našel. To je težava z velikostjo pozicije, preoblečena v izstop.
Pomembno je, katera od teh treh je na delu, ker imajo različne rešitve, več o tem, kako jih ločiti, pa piše v lekciji obvladovanje čustev pri trgovanju.
Delni izstopi, pošteno
Da del pozicije zapreš pri prvem cilju, preostanek pa pustiš, je običajen kompromis. Razumen je, a ga prodajajo kot kosilo zastonj, kar ni.
V resnici naredi to, da je pozicijo lažje držati, kar je veliko vredno, če je alternativa, da jo prezgodaj zapreš vso. Hkrati pa omeji tvoje najboljše posle, tiste, ki plačajo vse drugo. Če celo leto strategije nosi nekaj najboljših rezultatov, ji pravilo, ki te rezultate razpolovi, slabo služi.
Delni izstopi so smiselni pod dvema pogojema: odločitev zanje je padla pred vstopom in zabeleženih imaš dovolj poslov, da veš, ali tvoji dobičkonosni posli običajno tečejo dlje od prvega cilja. Odločitev za delne izstope v trenutku, ko je posel v plusu, ni strategija. Je prezgodnji izstop v lepši embalaži.
Kdaj je prav premakniti izstop
Ni vsaka prilagoditev šibkost. Preizkus je vedno isti: kaj se je spremenilo, graf ali tvoji občutki?
| Poteza | Kaj običajno pomeni | Ocena |
|---|---|---|
| Širjenje stop lossa, ker se mu cena približuje | Znano izgubo spreminjaš v neznano | Nikoli |
| Premikanje stop lossa za ceno, ko gre posel v tvojo smer | Zaščita resničnega dobička po zapisanem pravilu | V redu, če je bilo pravilo zapisano vnaprej |
| Predčasno zapiranje, ker je setup razpadel | Graf je odvzel razlog za vstop | Pravilno, in to sploh ni prezgodnji izstop |
| Predčasno zapiranje, ker traja predolgo | Dolgčas | To je časovni izstop, zato ga zapiši v načrt in ga nehaj improvizirati |
| Podaljšanje cilja, ker gre dobro | Pohlep, ki se predstavlja kot samozavest | Skoraj nikoli. Izvedi načrtovani posel |
Tretja vrstica si zasluži poudarek. Izstop, ker je razlog za posel izginil, ni nediscipliniran. Prav zato sploh imaš razlog. Izstop postane prezgodnji takrat, ko se ni spremenilo nič razen tvojih živcev.
Kako ugotoviš, ali so izstopi tvoja težava
Ugibati ti ni treba. Če vodiš evidenco, je odgovor širok dva stolpca.
- Za zadnjih dvajset poslov postavi „Načrtovani izstop“ in „Dejanski izstop“ enega poleg drugega.
- Preštej, kolikokrat se ujemata.
- Pri tistih, ki se ne, zapiši, v katero smer je šlo: prezgodnji izstop ali držanje dlje od načrta.
Če je večina neujemanj prezgodnjih izstopov iz dobičkonosnih poslov, so težava živci in velikost pozicije, ne analiza. Če gre za prepozne izstope iz izgubnih poslov, je to nasprotna težava in bolj nujna. Če je stolpec „Načrtovani izstop“ pogosto prazen, načrta sploh ni bilo, kar je od vseh treh najlažje popraviti in najpogostejše.
Predloga v lekciji kako voditi trgovalni dnevnik ima prav zaradi tega oba stolpca.
Pogosta vprašanja
Kako vem, kdaj zapreti posel?
Ko je dosežen eden od tvojih treh izstopov: cilj, raven razveljavitve ali časovna omejitev. Če si to vprašanje zastavljaš sredi posla in ni bil dosežen noben od njih, je pošten odgovor, da načrt ni bil dokončan, zdaj pa ga dokončuješ pod pritiskom in z denarjem na kocki.
Kako dolgo naj ostaneš v poslu?
Dokler razlog za vstop še drži. To je krajši čas, kot večina ljudi drži izgubne posle, in daljši, kot drži dobičkonosne. Če je imela tvoja teza časovni okvir, kar bi morala imeti, je ta časovni okvir tvoj odgovor.
Kaj se zgodi, če posla nikoli ne zaprem?
Odvisno je od tega, kaj imaš. Pozicijo v delnicah lahko držiš neomejeno dolgo in njena vrednost preprosto raste in pada. Pri poziciji s finančnim vzvodom se vsak dan zaračunava financiranje in jo lahko zaprejo namesto tebe, če zmanjka kritja, produkt z datumom zapadlosti pa se ob zapadlosti zapre sam, pa naj ti bo to prav ali ne. Skupna nit je, da je neodločanje še vedno odločitev, le da jo namesto tebe sprejme nekdo drug.
Naj uporabim fiksni cilj ali drseči stop loss?
Fiksni cilji ustrezajo strategijam z jasno ravnjo na grafu, na katero lahko ciljaš, in jih je lažje testirati, ker je načrt nedvoumen. Drseči stop loss ustreza trendnim razmeram, v katerih lahko premik steče precej dlje od katere koli ravni, ki bi jo bilo mogoče določiti vnaprej. Napačen odgovor je preklapljanje med njima sredi posla, s čimer dobiš najslabše od obojega.
Na kratko
Preden vstopiš, zapiši tri izstope: kje vzameš dobiček, kje je ideja mrtva in kdaj izstopiš, ker se ni zgodilo nič. Nato jih izvedi.
Prezgodnje zapiranje dobičkonosnih poslov ne zniža tveganja. Tiho dvigne delež uspešnih poslov, ki ga potrebuješ, dokler strategija, ki je delovala na papirju, ne preneha delovati na računu. To lekcijo sem plačala in vstop ni bil tisti del, pri katerem sem se zmotila.